Že vrabci na strehah čivkajo o krizi medijev ali krizi množičnega komuniciranja. Podirajo se ustaljene medijske prakse in zaupanje v medijske hiše. Kriza se kaže v upadanju števila bralcev, zaupanju v verodostojnost medijev, krizi novinarstva in krizi poslovnih modelov medijev. Najbolj ilustrativen primer je afera, ki je zatresla temelje medijskega imperija Ruperta Murdocha. Britanska preiskava je pokazala pravi obraz medijske kulture in prakse, ki je odvisna od oglaševalskega denarja in koncentracije kapitala v monopole in oligopole.
Osnovno vprašanje je, kakšna je danes vloga resnih turističnih medijev. Če gre v primeru posameznih medijev za uredniško politiko, ki je hkrati uredniška politika oglaševalcev, potem je zadeva preprosta in je medij zreduciran na nivo komercialnega produkta. Če pa želimo opraviti kritično vlogo in pregled vseh vidikov turistične industrije, pa je odgovornost medijev bistveno večja. V letu 2011 se je pokazalo, da zaupanje v medije opazno pada, hkrati pa dnevno beremo podatke o upadanju števila zaposlenih, upadu oglaševanja in krčenju vsebine.
Ker je namen prispevka pogled v prihodnost, bom skušal osvetliti nekaj naših razmišljanj o turističnih medijih in njihovi prihodnosti. Če pogledamo osnovno funkcijo starih medijev objavljanje novic, je obstoječa medijska industrija popolnoma zastarela. Znašli smo se na medijskem križišču, ko se obrisi novih medijev šele kažejo, tradicionalna medijska industrija pa nezadržno propada. Naše uporabnike v zvezi z novicami zanima več. Pričakujejo napotilo, ideja kako naprej, oceno informacij skratka maksimalno kakovost podanih informacij. Postavljanje novice v ustrezen kontekst namesto kataloškega objavljanja preko RSS-jev. Bralne navade so se namreč popolnoma spremenile in zato ni nič čudnega, če številni bralci zapuščajo tradicionalne medije. V prihodnosti bomo govorili o mrežnih medijih, nad katerimi klasična medijska industrija nima več nobenega monopola. Medijski svet se je torej že zdavnaj preselil na splet, ključno pa je vrašanje, kako urediti trženje na internetu, saj klasični modeli iz preteklosti v mrežnih medijih ne delujejo.
Predlogov za izhod iz medijske krize je veliko. Najbolj izčrpno so se zadeve lotili na Unizerzi Columbia v okviru raziskave “The Story so far”, katere prebiranje priporočam vsem, ki delujejo v medijskem svetu in drugim uporabnikom medijev.
Prvi predlog je, da mediji postanejo neprofitne organizacije, ki bi bile tako neodvisne od interesov kapitala. Samo tako bi mediji lahko zares opravljali svojo osnovno javno funkcijo. Financirali bi se z donacijami.
Drugi predlog za rešitev industrije je uvajanje mikroplačil, saj bralci preko interneta niso pripravljeni plačevati polnih cen. Plačevali bi le za prispevke, ki jih zanimajo, novinarji pa bi pisali takšne prispevke.
Tretji predlog je prenos stroškov ustvarjanja medijev na internetne ponudnike, ki pravzaprav v tem trenutku na internetu največ in najbolje zaslužijo.
Četrti predlog je uvajanje novinarskih zadrug, v katerih bi se združevali vrhunski novinarji in ki bi poglobljene informacije ponujali v objavo različnim medijem.
Poleg tega so zlasti v ZDA, kjer je kriza medijev najhujša, razmišljali o subvencijah za poštno distribucijo revij, davčnih olajšavah za bralce, ki berejo časopise in revije s kvalitetnimi vsebinami in spodbujanje neprofitnih medijskih projektov.
Simpatična ideja so medijske zadruge, ki jih sestavljajo avtorji prispevkov na eni in bralci na drugi strani. Financiranje zadrug poteka iz donacij, ki jih skupaj določijo člani, zadruge pa delujejo po načelih samoupravljanja.
Še najbolj zanimiva pa je direktna povezava s turistično industrijo v smislu organizacije dogodkov na posamezne teme, ki jih medij pred in po dogodku novianrsko obdela. Takšnih uspešnih primerov je že danes kar nekaj in kličejo po tesnejšem povezovanju kreativnih kongresnih organizatorjev in medijev. Povezovalec je lahko kvalitetna vsebina.
Kakorkoli obračamo je se je spremenil odnos do nacionalnih trgov. Dobre zgodbe najdejo pot na katerikoli trg, kjer imajo bralci dostop do internet. Ta del novega medijskega sveta je najbolj navdušujoč in revolucionaren. Praktično lahko z nič evrov vložka ustvarjamo globalni medij, če imamo zares dobro idejo in zgodbe. To nam tehnično omogoča lasten blog ustvarjen na wordpressu. Zmotno pa je prepričanje, da lahko s tehnologijo rešujemo medijski svet. Dokazov je nešteto. Uvajanje tehnologije na področju videa in ostalih orodij povečuje kompleksnost in komplicira osnovno idejo neomejene distribucije zgodbe. Na področju videa je to scier možno, če znamo znižati produkcijske stroške, ki so relativno visoki. Najenostvanješja uporaba tehnologije je avtomatsko generiranje vsebin skozi kode in algoritme. Ta funkcija je danes vgrajena praktično v vsak blog. Resen medij si težko predstavljamo samo z generičnimi vsebinami. Posebna zgodba, podobna farmacevtski industriji, so originalni mediji in generiki. Primer je Huftington Post, ki agregira razpoložljive medijske informacije v novo formo in originatorjem prinaša nove bralce. Deluje na meji avtorskih pravic, vendar hkrati ustvarja dodano vrednost in obisk tudi klasičnim generikom.
S tehnologijami moramo preprosto živeti. Njihov problem so takojšnji posnemovalci vaše originalne ideje. Predvideva se, daje bilo do konca leta 2011 prodanih 30 miljonov iPadov, kljub temu pa oglasni zaslužki medijev niso bajni. Vloga Appla kot rešitelja medijskega sveta je specifična. Od vsake prodane aplikacije ali medija zahteva 30%, hkrati pa strogo varuje podatke o naročnikih.
V digitalnem svetu ne drži več medijska teorija, da na vsakih 1000 bralcev lahko zaposlimo novega sodelavca v uredništvu. Razmerja so povsem drugačna. Smo sredi prave medijske revolucije, kjer so na eni strani verniki tehnologij, ki verjamejo da lahko blogi, facebooki in twitterji nadomestijo resne uredniške medije. Na drugi strani pa se mediji krčevito borijo za avtonomijo, vse s ciljem širših interesov civilne družbe po objektivni informiranosti.
Sami stavimo na preverjene in verodostojne informacije. Najbolj brane rubrike so uredniški prispevki in lastne originalne vsebine. Analitične, modre, polne znanja, sloga in usmerjenosti v prihodnost. Čim manj recikliranih zgodb in čim več originalnih. S pravočasno digitalizacijo, je mogoče izkoristiti dostop do segmentiranih bralcev, ki smo jih že povezali v skupnost. Prednost je majhnost in prilagodljivost. Pot v digitalno medijsko prihodnost je v ustvarjanju kroga odličnih in strokovnih kreatorjev medijskih vsebin.
Predvsem pa velja posluh za bralce in njihovo usmerjanje po digitalnem turističnem svetu! Kralj je vsebina, kraljice ste bralci!
Social tagging: KONTEKST > KRIZA MEDIJEV